Dve legendi v uvodu, ostale pa v nadaljevanju

Osemnajstega maja 1990 je Jari Kurri, finski desni krilni napadalec Edmontona, v finalu Stanleyjevega pokala proti Bostonu dosegel 3 gole in 2 podaji — 5 točk na eni tekmi finala, kar je rekord, ki ga do danes ni nihče presegel. Edmonton je tisti večer zmagal s 7:2 in na koncu osvojil Stanleyjev pokal — svojega petega v sedmih letih, zadnjega v zgodovini kluba do danes in edinega brez Wayna Gretzkyja, ki so ga leto prej ob čustvenem razhodu prodali Los Angeles Kings-om.

Nato pa se je zgodilo nekaj, kar je presenetilo ves hokejski svet. Kurri ni podpisal nove pogodbe z Oilersi — ti mu po osvojenem pokalu niso mogli ali hoteli ponuditi ustreznega plačila, poleg tega pa bi moral novi klub Oilsersom izplačati kompenzacijo, če bi Kurri takoj podpisal drugje. Rešitev? Sezona v Italiji. Ko bi dopolnil 31 let, bi postal prost agent brez kompenzacije. Na njegovo odločitev je vplival tudi Silvio Berlusconi — ja, tisti Berlusconi — ki je leta 1989 ustanovil Milano Devils in si je za svojo novo hokejsko igračo zagotovil enega najboljših hokejistov na svetu. Ni bil edini zvezdnik NHL, ki ga je v tistem obdobju privabila Severna Italija — a Kurri je bil zagotovo najprestižnejše ime. V Sloveniji ga – če so piščeve informacije pravilne – tedaj nismo imeli prilike videti, saj je bila tedanja oblika Alpske lige osnovana prav sezono kasneje. Je pa res, da je nekaj sezon kasneje ob lock-outu v ligi NHL Podmežaklo recimo v dresu Bolzana gostoval znameniti Jaromir Jagr … z obvezno številko 68 na hrbtu.

Po sezoni v Italiji je Kurri prišel k Los Angeles Kings-om, kjer je znova združil moči z Gretzkyjem. A za ponovno osvojitev najbolj slavnega od hokejskih pokalov sta si skupaj v Los Angelesu zaman prizadevala.

Marsikdo, ki danes rola po našem igrišču v Inline ligi Radovljica, tistega davnega leta niti še ni bil rojen. Pisec teh vrstic pa sem se prav tedaj vrnil iz služenja vojaškega roka v takrat še skupni državi — iz krajev, ki so danes samostojni in nekoliko bolj oddaljeni, kot so bili nekoč. Srbija, Makedonija. Drugi časi, drugi hokej, ista strast.

In ta strast je danes znova gorela na igrišču v Radovljici — kjer zmagovalcem Ekstra lige ob koncu sezone prav tako pripada replika Stanleyjevega pokala. Manjša, a v rokah zmagovalcev nič manj težka in nič manj pomembna.

Lazarji prvič

In evo, končno so se v ligi predstavili tudi Lazarji, a.k.a ex-KRŠ-jevci. Dolgo je trajalo, ne po njihovi krivdi, da so prvič zarolali v letošnji sezoni na plato v radovljiškem športnem parku. Nasproti so jim stali lanski nasprotniki v finalu, pa se je prilika zdela ravno prava za preverjanje stanja moči v aktualni sezoni. Prvi je za “novo” ekipo sredi tretje minute zadel Selan. Obe ekipi sta v prvem polčasu prikazali dober hokej, na odmor pa so Lazarji odšli z minimalno prednostjo.

Prva razlika dveh golov na tekmi se je zgodila ob koncu 22. minute, ko so Lazarji povedli s 3:5. Razlikico so v andaljevanju zeleno-črni raztegnili v razliko, vikendašem pa v drugem delu ni kaj dosti uspevalo. Ob koncu je razlika znašala plus štiri in krat dva v korist Lazarjev, ki so tako na svoj račun vpisali prve tri točke v letošnji sezoni in novejši zgodovini.

Najučinkovitejši na tekmi je bil Luka KALAN (LAZ, 2+4).

[Ime ekipe 1]

EKIPA VIKENDOV

4:8

[Ime ekipe 2]

LAZARJI

Maloštevilni Pacienti dovolj za Chiefse

Obe ekipi sta se od samega začetka spustili v odprt boj z nasprotniki, mreži pa sta mirovali slabih pet minut. Povedli so Chiefsi, na ddrugi strani pa je njihov vratar Jon ŠKRUBEJ tudi ubranil nekaj nevarnih strelov Pacientov. Le-ti so rezultat obrnili v svojo korist v eni minuti, še nekaj dodatnih obramb pa je zbral vratar Chiefsov. Staro pravilo, da kdor ga ne da, ga dobi, je obveljalo tudi tokrat, pa so Chiefsi izenačili preko Burgarja. V nadaljevanju Pacienti najprej niso izkoristili powerplaya, nato pa zadeli tik zatem, ko so bili Chiefsi spet v polni postavi. Ob polčasu je razlika med moštvoma znašala tri zadetke, saj je zbranost Chiefsom precej popustila.

Tudi v drugem polčasu so prvi zadeli rdeči, v prihodnjih minutah pa skušali priti bližje Pacientom predvsem s solo akcijami. Ni uspelo. Beli so spet ušli na tri gole razlike, pa dobili gol ob igri z igralcem manj in tudi sami zabili v powerplayu. Ob rezultatu 7:4 dobrih pet minut pred koncem rednega dela tekme so Chiefsi vzeli time-out. V zadnjih dveh minutah so skušali Paciente ujeti tudi brez vratarja, a brez uspeha.

Kopica igralcev je na tekmi dosegla po 4 točke: Fartek (3+1), Slivnik (3+1) in Pretnar (1+3) pri Pacientih ter Burgar (3+1) pri Chiefsih.

[Ime ekipe 1]

PACIENTI BLED

7:4

[Ime ekipe 2]

CHIEFS

… in Lazarji drugič

V zadnji tekmi večera so se se drugič v dnevu na plato postavili Lazarji, tokrat proti Pink Panthersom. Črni so povedli po petih minutah ter nato nadaljevali v svojem igrivem slogu. Do polčasa so si priigrali pet zadetkov prednosti, njihova mreža pa se v tem delu ni zatresla niti enkrat.

V začetku drugega dela so rožnati vseeno zadeli, Lazarji pa tudi niso odnehali. Ena od najlepših akcij v drugem polčasu se je zgodila, ko sta po davno uigranih vzorcih gol za 9:2 zabila Miha BRUS (strelec) ter Marjan Manfreda (podajalec). Njun vratar na drugi strani, Aleš PETROVČIČ je bil dodobra ogret, saj so ga Lazarji obstreljevali z vseh pozicij. Njegov črno-zeleni kolega Urban HAFNER se je tudi morla izkazati v nekaj situacijah. Razlika je bila ob koncu enaka v korist Lazarjev, kakor po prvem delu, saj sta ekipi v drugem delu odigrali neodločeno (4:4).

Najučinkovitejši igralec tekme je bil Jure SOTLAR (LAZ, 4+3).